Na skrajnem zahodnem robu Slovenije, na nadmorski višini 650 m,  stoji vasica Robidišče in predstavlja tako rekoč mejni kamen s sosednjo Italijo.
Pokrajinsko je vas v Breginjskem kotu, v dolini, ki se razprostira od Kobarida do Breginja. V tej dolini je deset vasi, ki  stiskajo svoja stara vaška jedra pod pobočjem Stola.

Območje Breginjskega kota je demografsko ogroženo območje slovenskega podeželja. Ujetost med romanski svet, Furlanijo, beneško kulturno dediščino in slovenskim zaledjem je izoblikovala identiteto posameznih vasi.
Robidišče s svojo odmaknjeno lego na desnem bregu reke Nadiže, pa predstavlja enega redkih živih spomenikov, ki vzbujajo v ljudeh občudovanje, nostalgijo in jih nikoli ne pustijo  ravnodušnih.
Pestro zgodovino si Robidišče deli z ostalimi vasmi Breginjskega kota.
Od začetka srednjega veka je ta del pokrajine pripadal Oglejskemu patriarhatu, kasneje je prišel pod beneško republiko, nato  je bil priključen kraljevini Italiji. Med leti 1815 in 1866 je ta del pripadal Avstriji, od leta 1866 pa je spadalo pod zedinjeno Italijansko kraljevino.
Vas je začela pisati novo, temnejšo zgodovino, ko je bila leta 1947 priključena k Jugoslaviji. Trdo življenje je Robidiščane sililo v odseljevanje in število prebivalcev se je zelo zmanjšalo.

Robidiščani so se izseljevali v razne države Evrope, preko Italije pa se jih je veliko odselilo v južno Ameriko, zlasti v Argentino, v severno Ameriko in tudi v Avstralijo.
Leta 1869 je imela vas 178 prebivalcev in do leta 1910 se je število ljudi povečevalo do 228. Od takrat dalje pa se je ta številka le zmanjševala. Samostojno Slovenijo je pričakalo le še 17 ljudi, do leta 2000 le še osem, danes pa v Robidišču živi devet prebivalcev.
Katastrofalni potres leta 1976 je tudi ena ključnih prelomnic v razvoju celotne tolminske regije. Po potresu z jakostjo okoli 8 stopnje se je začela prenova na tej in oni strani meje. Robidišče je tudi v tem pogledu izjema, saj popotresna obnova vasi ni bila izpeljana do konca, kar je pomenilo, da se je vas močno skrčila, vendar je kljub vsemu ostala pristna vas, z ohranjeno beneško arhitekturo.

Danes romantični navdih vasi postaja iskana vrednost. Z ohranjanjem stavbne in kulturne dediščine  postaja Robidišče mali biserček na skrajnem zahodnem delu Slovenije.

Kakor da je Robidišču ponujena še ena priložnost.  Robidišče vam poleg prelepega razgleda po okolici, miru in sprehoda med starimi kamnitimi hišami ponuja tudi ogled več kot 300 let stare Vančne hiše, v kateri se je ohranila skoraj nespremenjena notranjščina z značilno razporeditvijo prostorov. Hiša je danes spremenjena v muzej.
Ogledate si lahko črno kuhinjo – nizko, prosto stoječe ognjišče sredozemskega tipa, ki je skupaj z ohranjenim delom notranje opreme prava redkost v slovenskem prostoru.
V muzeju je tudi veliko starih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali v vsakdanjem življenju in zbirka starih fotografij, ki so bile posnete leta 1951 in jih je prispeval Slovenski etnografski muzej.